Nenehne motnje med opravilom vodijo do izgube produktivnosti, piše Delo. Ameriška raziskava pod vodstvom strokovnjakinje za računalniško komunikacijo Glorie Mark je podala ugotovitve, da je imel povprečni opazovani zaposleni le 11 minut časa za ukvarjanje s posameznim projektom, preden ga je prekinila nova obveznost. Po vsaki motnji bi povprečni zaposleni potreboval približno 25 minut, preden bi se lahko ponovno osredotočil na prvotno nalogo.
Charles Leadbeater v delu Living on Thin Air opeva organizacijske sposobnosti mladih kreativnih posameznikov. Ti naj bi bili sposobni delati več stvari hkrati in zaradi nenehne elektronske povezanosti v vsakem trenutku zgrabiti novo poslovno priložnost.
Kritiki tega pogleda, kot sta psiholog Edward Hallowell in nekdanja Microsoftova raziskovalka Linda Stone, pa opozarjajo, da človeški možgani niso prilagojeni zahtevam po večopravilnosti. Lahko se sicer naučijo hitro preklapljati med različnimi opravili, vendar to ustvarja občutek kriznih razmer in zmanjšuje sposobnost refleksije, ustvarjanosti in preudarnosti.
Ameriška novinarka Emily Yoffe je povzela rezultate nekaterih novejših raziskav, ki so pokazali, da sporočila SMS, e-pošta, brskanje po spletu, socialna omrežja in podobna orodja ne povzročajo le družbene oz. psihološke odvisnosti. Vplivajo namreč tudi na potrebo po iskanju, ki je ena od temeljnih potreb človeške vrste in je podobna potrebi po hrani, spanju in spolnosti.
Internet ponuja neskončne iskalniške možnosti, te pa so za ljudi mamljive, saj vzdržujejo "stanje iskanja" in vzbujajo občutek motiviranosti ter usmerjenosti h konkretnim ciljem. Elektronsko iskanje in komuniciranje spodbuja izločanje živčnega prenašalca dopamina, ki ima pomembno vlogo pri prisholoških mehanizmih motiviranja in nagrajevanja, domnevno pa uravnava tudi posameznikov notranji občutek za čas.
Dopaminske odzive lahko v določeni meri primerjamo s tistimi, ki jih sprožajo nekatera mamila, denimo kokain in amfetamini. To povzroča telesno odvisnost, ki jo lahko potolažimo le z ustreznim odmerkom iskalniškega stanja, poleg tega pa v tem stanju sploh ne opazimo minevanja časa, zato se lahko začetno iskanje informacij prelevi v večurno deskanje po spletu.
Ljudje imamo v možganih razvita ločena sistema hotenja in ugodja. Prvi je močnejši od slednjega, saj se moramo po vsakem ugodju motivirati za nova opravila. Neomejeno vzdrževanje iskalniškega stanja lahko pripelje do tega, da dopaminski sistem hotenja v celoti prevlada nad mehanizmom ugodja, zato ne zmoremo več zaključiti danega opravila in se zapletemo v neskončen cikel nesmiselnih dejavnosti.
Značilnosti neomejenega vzdrževanja iskalništva opisuje poskus, ki ga je opisala ameriška raziskovalka Temple Grandin. Ko so dve domači mački dražili z laserskim žarkom, sta neulovljivo rdečo točko preganjali do onemoglosti, čeprav od tega nista imeli nobene koristi. Točka je spobujala neprekinjejo izločanje dopamina, zato sta mački pozabili, da je bil njuj prvotni namen ujeti rdečo točko, ne pa jo več ur preganjati v krogih.
Vir: Kučić, Lenart J. Preganjanje neulovljivih miši. Delo, Sobotna priloga, 28.8.2009
Vir slike: i-Go Lenses
