Poleg računalnikov se na splet selijo tudi druge naprave, kot so mobilni telefoni, zato trenutnemu internetnemu protokolu različice 4 (IPv4) počasi zmanjkuje prostih naslovov, piše Moj mikro. Njegovega naslednika, različico 6 (IPv6), so začeli razvijati že leta 1995.
Naslovni prostor postaja pretesen
Poleg tega, da je naslovni prostor postal pretesen, pa se v zvezi s tem pojavlja tudi problem varnosti. Zaradi pomanjkanja števila statičnih IP naslovov in ob predpostavki, da uporabniki niso stalno povezani na splet, je večina ponudnikov uvedla dinamično naslavljanje uporabnikov. Uporabniku je ob vzpostavitvi spletne povezave dodeljen IP naslov, ki se ob njeni prekinitvi ponovno sprosti in ga lahko zasede kateri od preostalih uporabnikov.
Slabost tega pristopa je, da kiberkriminalcem lajša brisanje svojih sledi. Ponudnik sicer lahko ugotovi, kdo je uporabljal določen IP naslov ob danem času, vendar je ta pristop možno tudi preslepiti. Slednje pa bi bilo težje, če bi bil vsakemu posameznemu uporabniku spleta dodeljen stalen IP naslov.
IPv6 se sicer razvija že dolgo, a operaterji nanj večinoma niso pripravljeni. Nove uporabnike spleta bi resda lahko priklopili z naslovom IPv6, vendar se tu pojavlja vprašanje, kako bi uporabniki z IPv4 dosegli strežnike z IPv6 naslovi in obratno. Rešitev je uvedba dvojnega priklopa (dual stack) do končnega odjemalca, kar pomeni, da bi imel v prehodnem obdobju vsak uporabnik na voljo tako naslov IPv4 kot IPv6.
Načrti slovenskih operaterjev
Telekom Slovenije bo do konca leta uvedel dvojni priklop v jedru svojega omrežja, za vse uporabnike pa bo ta pristop uvedel v letu 2010. Arnes in Amis imata IPv6 v jedru že urejen. Amis ga poslovnim strankam že ponuja, fizičnim pa še ne. Tuštelekom ima dvojni priklop v notranjem omrežju urejen že leto dni in ga trenutno ponuja tudi poslovnim strankam. O dvojnem priklopu aktivno razmišljajo tudi pri Telemachu. T-2 pravi, da uporablja naprave, pripravljene na IPv6, vendar podjetje še ni podalo terminskih planov za dvojni priklop.
Vir slike: Ideas4all
