Ob izteku leta 2010 bodo analogni televizijski sprejemniki, ki programe sprejemajo prek strešne ali sobne antene, ostali brez signala, saj bo država izključila analogne oddajnike in prešla na oddajanje digitalnih vsebin, piše Delo.
Podobno se je že zgodilo v državah, kot so Avstrija, Italija, Velika Britanija, Finska in ZDA. Tam se je izkazalo, da še tako dovršene oglaševalske kampanje ne morejo prepričati vseh, naj si pravočasno kupijo digitalne sprejemnike. Oglaševalska sporočila so namreč zgrešila večino starejšega prebivalstva in tiste posameznike, ki zaradi novih digitalnih programov niso imeli namena spreminjati ustaljenih gledalskih navad.
Slovenija ni ubrala podobnega pristopa, saj ni bilo izvedene še nobene medijske kampanje, prodajalci zabavne elektronike pa na policah praktično nimajo ustreznih odkodirnikov za sprejemanje digitalnih vsebin na starejših televizorjih. Prav tako digitalni TV programi, ki bi upravičevali pravočasen nakup novih sprejemnikov skorajda ne obstajajo, pristojnosti za izvedbo digitalnega prehoda pa se z ministrstva za gospodarstvo selijo na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer se s tovrstno problematiko šele seznanjajo.
Omenjeno ministrstvo opozarja tudi na tehnokratsko uvajanje tehnoloških politik, ki ga med organi EU pooseblja Evropska komisija. Digitalni prehod je eden od najpomembnejših tehnoloških projektov Komisije v zadnjih letih. Uradno naj bi prinesel več programov ter pozitivne učinke na gospodarstvo, saj naj bi digitalna tehnologija spodbudila prodajo novih naprav, pocenila oddajanje in sprostila analogne frekvence, ki bodo lahko uporabljene v nove namene, denimo brezžični širokopasovni dostop.
Strateški cilji Komisije so drugačni – vzpostaviti enoten evropski notranji trg izdelkov in storitev in uresničiti lizbonske cilje, po katerih naj bi EU do leta 2010 postala "najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu". Večje države z močno telekomunikacijsko in medijsko industrijo niso potrebovale veliko prepričevanja o prehodu. Le-tega so takoj podprli tudi mobilni operaterji, saj so si že dolgo prizadevali za sprostitev analognih frekvenc.
Zaradi odsotnosti jasne in usklajene strategije digitalnega prihoda so se pri nas pričeli pojavljati razni zapleti. Napovedanega testiranja opreme ni bilo, prav tako ne obljubljene oglaševalske kampanje. Oddajniki RTV Slovenija do gradnje drugega (komercialnega) multipleksa edini prenašajo digitalne signale, komercialni izdajatelji programov pa so ugotovili, da je tamkajšnjo gostovanje zanje predrago. Digitalno oddajanje je zato leta 2008 prva prekinila TV3, letos pa ji je sledil še Pro Plus.
Na ta način so skušali prisiliti državo, naj jim subvencionira stroške digitalnega oddajanja in skrajša prehodno obdobje, ko bi morali oddajati v analogni in digitalni obliki. V resnici pa so dosegli še dodatno preložitev digitalnega prehoda in izgradnje drugega multipleksa, ki bi moral biti končan že septembra. Posledično je vse manjša možnost, da bo Sloveniji digitalni prehod uspelo izvesti do konca leta 2010, kot optimistično predvideva zakon o digitalni radiodifuziji.
Vir slike: Wordpress
