Internet je sprva ponujal predvsem izobraževalne vsebine, kmalu pa so je omogočal tudi prenos različnih vsebin; filmov, glasba, igric, itd. Vsak uporabnik ni bil usposobljen za tovrstno početje in mu je bil prenos vsebin onemogočen, kar se je spremenilo s prihodom p2p omrežij, piše SiOL.
Gre za veliko omrežje, ki med seboj povezuje uporabnike z različnih delov sveta. Torej, s pomočjo programov poiščemo nek film ali pesem in čakamo, da se s pomočjo različnih uporabnikov »sestavi« cel film oziroma zberejo vsi delčki. Večina datotek, ki sodelujejo v izmenjavi, niso legalnega izvora. Vendar tu ne gre za klasično piratstvo, saj je za klasično piratstvo značilno, da določena oseba zavestno omogoči dostop do podatkov na strežniku, vendar ta dostop nadzoruje. Pri omenjenih omrežjih pa so datoteke na osebnih računalnikih uporabnikov, do datotek pa dostopamo s pomočjo programov. Pred kratkim se je zaprlo oziroma preoblikovalo eno izmed večjih tovrstnih omrežij Kazaa, ki bo zdaj spodbujalo filmsko in glasbeno industrijo s prodajo vsebin, plačali pa so tudi visoko odškodnino.
Glavni problem pri obravnavi teh omrežij je nejasna pravna opredelitev ter množica uporabnikov, ki ji ne moremo pripisati neposredne krivde za škodo, ki jo je utrpela filmska ali glasbena industrija. Kljub boju proti omrežjem za izmenjavo datotek lahko že s pomočjo kateregakoli iskalnika hitro najdete kakšno omrežje.
