Včasih so bile knjižne police polne debelih leksikonov in enciklopedij, nato so prišli prvi CD-romi, kjer je bilo nakopičeno svetovno znanje, piše SiOL. Dokler se ni zgodil internetni bum, ki je vse postavil na glavo.
Elektronske enciklopedije, med katere sodi Encarta, so oblikovali profesionalci, bogate vsebine in blagovna znamka pa so pomenile visoko ceno. Informacije, ki so se znašle na CD ali DVD-romu so bile poleg tega tudi prostorsko omejene. Svetovni splet je prinesel nekaj novega – Wikipedio, ki je zagotovo najbolj znana elektronska vsebina. Temelji na spletnem formatu, ki se imenuje WiKi. Gre za kolektivno naravnano spletno stran, ki obiskovalcem omogoča urejanje, dodajanje in odstranjevanje vsebine. Sistem ima ogromno prednosti. Vsak podatek se lahko vsak trenutek spremeni, kar pomeni, da pri še tako svežih dogodkih lahko pričakujemo sveže podatke. Vsebina ni odvisna od enega avtorja ali skupine, temveč od domala ljudi s celega sveta. Wikipedio lahko najdemo tudi v različicah z različnimi jeziki, ne vključuje pa samo tekstovnih gradiv, temveč tudi slikovno in drugo večpredstavnostno gradivo.
Seveda se tovrstna spletna enciklopedija srečuje z nezaupanjem, ni obravnavana enakovredno kot npr. Encarta, saj zanekrat nima veljave tradicionalnega znanstvenega vira, vendar to zaradi enostavnosti manipulacije konec koncev velja za celoten splet.
