E-slama (nezaželena pošta, spam) se vrača z velikimi koraki, piše The New York Times. V zadnje pol leta so se težave še zaostrile, saj so se količine e-slame, glede na lansko leto, podvojile. E-slama tako predstavlja že 9 od 10 e-sporočil poslanih preko spleta.
Večina e-slame je t.i. slikovna e-slama (image spam), kjer je oglasno besedilo del slike. To pa je za filtre e-slame velika ovira. Delež slikovne e-slame se je od lanskega leta močno povečal in predstavlja že 25 do 45 % vse e-slame (odvisno od dneva).
Najbolj je na udaru industrija, ki proizvaja programe za filtriranje e-slame. Ti morajo ves čas razvijati nove in nove načine, kako prepoznavati e-slamo. Bill Gates, predsednik Microsofta, je leta 2003 napovedal, da bo problematika e-slame razrešena do leta 2006. Nekaj časa je bilo videti, da se bo to uresničilo, saj so ZDA leta 2003 sprejele zakonodajo proti e-slami (Can-Spam Act), ki je zahtevala, da morajo pošiljatelji e-slame prejemnikom omogočiti, da se odstranijo z njihovih seznamov. Za kršitelje so predpisane zaporne kazni. V začetku je zakonodaja vplivala na zmanjšanje e-slame, vendar pa so se pošiljatelji e-slame znašli.
Preselili so se izven ZDA in sedaj največ e-slame pride iz Azije, Rusije in Vzhodne Evrope, kamor Ameriška zakonodaja ne seže. Poleg tega pa so začeli pošiljati e-slamo s t.i. zombijev, računalnikov, ki so jih »ugrabili.« Njihovi lastniki namreč ne vedo, da so orodje za razpošiljanje e-slame. S tem so se pošiljatelji e-slame razbremenili vseh stroškov, ki jih ustvarijo prenosi velikih količin podatkov, saj so jih prenesli na nič hudega sluteče uporabnike interneta. Dnevno naj bi »ugrabili« okoli 250.000 računalnikov.
Industrija filtrov e-slame se je začela prilagajati tudi slikovni e-slami, vendar pa se pošiljatelji e-slame sproti prilagajajo in izumljajo nove načine, kako zaobiti filtre. Zadnji njihova rešitev je, da je v vsakem slikovnem sporočilu spremenjenih nekaj točk (pikslov) slike. Prejemnik tega ne opazi, filtri e-slame pa tega ne prepoznajo in spustijo sporočilo skozi.
Pogosto tudi ni več mogoče vplivati na ponudnike, ki se oglašujejo preko e-slame, saj so začeli pošiljatelji e-slame kupovati delnice poceni podjetij, jih nato oglaševati preko e-slame in, ko jim cena zraste, prodajati. Učinek je takšen, da imajo v dveh dneh 5 do 6 % dobička.
Prihodnost za prejemnike e-slame ni rožnata. Zadeve so tako zapletene, da je celo industrija, ki se ukvarja s filtriranjem e-pošte, prepričana, da izgublja vojno. Dandanes namreč pošiljatelji e-slame zaobidejo večino tehnologije filtriranja nezaželenih sporočil.
Vir: Stone, Brad. Spam Doubles, Finding New Ways to Deliver Itself. The New York Times, 6.12.2006.
