Glasba je povsod okoli nas. V avtu, v službi, doma, po televiziji, na radiu, v oglasih. Postala je pomemben del našega življenja, četudi se tega ne zavedamo.

Tudi glasbena industrija je sledila razvoju novih tehnologij, v tem primeru bomo izpostavili predvsem internet. Ta je namreč omogočil razvoj nove dobe v tej panogi. Čedalje več glasbe se namreč proda v digitalni obliki, prodaja prek klasičnih poti, v obliki zgoščenk, pa je čedalje manjša, v nekaterih primerih že kritično nizka.

Obstaja čedalje več načinov, kako priti do glasbe. Od naročnine na pesem, do brezplačne glasbe oziroma sistema, kjer kupec sam določi ceno, do možnosti nakupa glasbe v trajno last, pa tudi do sofinanciranja dela zneska plačila v obliki oglasov. Omenjene oblike imajo svoje slabosti in prednosti. Od formatov, ki delujejo samo na določenih predvajalnikih, do časovne omejitve. Pozitivna stran je prav gotovo večja dostopnost glasbe. Tako si lahko praktično v vsakem trenutku na svoj računalnik prenesemo katerokoli pesem želimo.    

Med možnostmi za pridobitev glasbe izstopa predvsem nedavna odločitev rock skupine Radiohead, o čemer smo že pisali. Podobna je odločitev pop ikone Princa, ki je pred časom svoj album brezplačno ponudil kot prilogo enemu izmed angleških časopisov.

Kaj bo nadaljnji razvoj interneta in drugih tehnologij prinesel glasbeni industriji ter kaj bo to pomenilo za potrošnike, je težko napovedati. Zagotovo lahko rečemo le, da se bo prodaja glasbe v klasični obliki še naprej zmanjševala, naraščala pa bo prodaja v digitalni obliki, prek interneta. Je še dolgo do dne, ko bo večina glasbe brezplačna?

Vir: Holton, Kate, Online music choices grow. Reuters, 18.10.2007.