Nezaželena elektronska pošta je v naših poštnih nabiralnikih že stalnica, piše Monitor. Nekatere raziskave kažejo, da naj bi e-slama predstavljala že 90 % celotne elektronske pošte.
V preteklosti je e-pošta veljala za precej zanimiv medij, vendar se to mnenje v zadnjem času spreminja, saj je pogosto dostavljena z zamudo ali pa sploh ne, problem pa se pojavi tudi pri filtriranju sporočil. Zgodi se, da se e-slama znajde v poštnem nabiralniku, običajno sporočilo pa med e-slamo. Nezaželena pošta je sicer donosen posel, splača se že, če jo odpre nekaj promilov. Pošiljanje 20 milijonov nezaželenih e-poštnih sporočil naj bi stalo 350 evrov, za 140 evrov pa je moč kupiti 5 milijonov veljavnih elektronskih naslovov in celo orodje za pošiljanje. Poglavitni razlog za uspeh e-slame je protokol SMTP, ki ne omogoča validacije pošiljatelja, hkrati pa se zelo potrudi, da sporočilo pride do naslovnika. Težave predstavljajo tudi bot omrežja, ki imajo sicer primarno nalogo izvajanja DDoS napadov, v zadnjem času pa se jih uporablja tudi za pošiljanje e-slame.
Novozelandska policija je novembra lani aretirala 18-letnega fanta, ki je bil osumljen upravljanja bot omrežja z več kot milijon računalniki. Zanimiv pristop k preprečevanju e-slame je izbral projekt SpamHaus, ki vzdržuje seznam, na katerem so objavljeni največji pošiljatelji e-slame. Zaradi priljubljenosti je spletne stran SpamHaus pogosto tarča različnih napadov. Wikipedia tudi ponuja popoln seznam spletnih strani, ki ponujajo črne sezname. Analiza spletnih strežnikov in razširjenosti e-slame je sicer vedno korak za dejanskim stanjem oziroma korak za napadalci. Iznajdljivosti pošiljateljev ni videti konca. Pred leti so se pojavila nezaželena sporočila s slikovnimi vsebinami, pred kratkim pa so se pojavila sporočila, ki imajo pripeto MP3 datoteko, ki je pravzaprav oglasno sporočilo. Od oktobra 2005 do oktobra 2007 se je povprečno število dnevno poslanih nezaželenih e-sporočil povečalo s 30 milijard na 120 milijard. V letu 2008 naj bi se številka povzpela na 170 milijard sporočil dnevno.
K zmanjševanju e-slame lahko prispevamo tudi uporabniki, predvsem tako da smo pri delu z elektronsko pošto pazljivi, količino e-slame pa bomo zmanjšali tudi z bolj previdnim vpisovanje našega e-poštnega naslova v razne obrazce ipd.
Vir: Holbl, Marko. Viagra me ne zanima, hvala. Monitor, maj 2008
