Pred kratkim je kabelski operater UPC vpeljal novo generacijo digitalne televizije, ki se tehnično precej razlikuj od IP-televizije, ki jo ponujajo drugi operaterji, piše Delo.
IP-televizija, ki jo ponujata SiOL in T-2, za prenos signala uporablja internetno povezavo. Uporabnik mora imeti dobro internetno povezavo, med preklapljanjem programov se pogosto zgodi zamik, saj dekodirnik med vsakim preklopom od strežnika zahteva nov program. UPC-jeva digitalna televizija uporablja nekoliko drugačen pristop. Koaksialni kabel v analogni shemi prenaša vsak program na svoji frekvenci. Če ga digitaliziramo in stisnemo, dobimo na enem frekvenčnem pasu prostor za 8 digitalnih programov, ki so še vedno na voljo v istem kablu. Število programov v sistemu je tako zaradi kompresije naraslo na 102, med katerimi najdemo tudi nekaj polnih HD programov. IP-TV in kabelska digitalna TV na isti lokaciji delujeta popolnoma drugače, razlike so tudi v hitrosti in zanesljivosti delovanja.
Digitalna TV bo morda obdržala in še povečala prednosti pred IP-TV zaradi malenkosti, ki včasih pomenijo veliko.
