Forum: RIS | |||
---|---|---|---|
Stran RIS.org | |||
Obiskanost strani | |||
Komentarji | |||
Razno | |||
Forum: Računalništvo | |||
Programska oprema | |||
Strojna oprema | |||
Forum: Posebni forumi | |||
Zadnje teme |
Tema: Najbolj obiskana spletna mesta v Sloveniji | ||
---|---|---|
Avtor: Gost | Datum: 22.06.2009 16:13 | Odgovori | Citiraj | |
Tema vsebuje komentarje na Najbolj obiskana spletna mesta v Sloveniji |
||
Avtor: Gost | Datum: 22.06.2009 16:13 | Odgovori | Citiraj | |
edino kar je tukaj relevantno je moss in mop, vse ostalo je za v smeti |
||
Avtor: Tonček | Datum: 23.06.2009 22:29 | Odgovori | Citiraj | |
MOP ni povsem relevanten, ker jemlje analyticsove rezultate. Ti pa ne morejo podati dosega, torej, koliko različnih obiskovalcev ima neka stran. |
||
Avtor: bb | Datum: 25.06.2009 18:29 | Odgovori | Citiraj | |
Google Analytics ima svoje metode. Pove lahko vsaj to, iz koliko različnih IPjev so prišli obiskovalci. V vsakem primeru pa je dober pokazatelj vsaj razmerje med stranmi. Je pa po drugi strani pomanjkljivost spet to, da v MOP niso vključene vse strani. Na žalost tudi v MOSS niso, v obeh primerih pogrešamo predvsem tuje strani. |
||
Avtor: gost | Datum: 23.07.2010 15:09 | Odgovori | Citiraj | |
Mop, Moss in RIS (pa tudi druge meritve) je težko primerjati med seboj, ker naštete raziskave uporabljajo zelo različno metodologijo merjenja št. uporabnikov/obiskovalcev spletnih strani/mest. Vsaka od teh meritev ima svoje prednosti in slabosti. Predvsem gre za vprašanje, kakšni so cilji raziskave (npr. zgolj relativna primerjava št. obiskovalcev/obiskov, ali dejansko merjenje števila obiskovalcev). "Strojno" merjenjenje spletne obiskanosti se je v preteklosti izkazalo za nepopolno (v nasprotnem primeru bi bilo težko razumljivo, zakaj se potem SOZ in MOSS trudita z optimizacijo procesa merjenjenja spletne obiskanosti z anketnimi podatki?!). Banalen primer "problematičnosti" strojnih meritev, je že dejstvo, da GA ne upošteva dejstva, da lahko za istim IP-jev obiskuje spletne strani več uporabnikov interneta (npr. stac. računalnik v dnevni sobi), po drugi strani pa lahko ista oseba dostopa z večih IP-jev in ga GA "šteje" večkrat, čeprav gre za isto osebo - z izgradnjo javno dostopnih wi-fi omrežij bo ta težava vse bolj prihajala v ospredje (v tem smislu je Mossova odločitev za piškotke v bistvu zelo dobra in dologoročno najbrž edina smiselna). Anketno merjenje spletne obiskanosti ima pod drugi strani svoje omejitve in slabosti (npr. precenjenje obiskanosti spletnih mest, ki nosijo ime blagovnih znamk oz. izdelkov: siol, telekom, mobitel, simobil itd.), pri čemer velja omeniti, da so z leti te omejitve izvajalcem in naročnikom raziskav postale (po)znane in jih lahko vsaj delno upoštevajo pri korekciji anketnih podatkov (več glej poročilo). Načeloma nobene od teh raziskav ni za metati v koš za smeti, ker morda prav triangulacija njihovih rezultatov daje širši in strokovni javnosti - pa tudi naročnikom - dodaten vpogled v kompleksnost delovanja posameznikov na spletu. Sicer pa kot pravi Meña v svoji knjigi Data mining your website: "Keep in mind the principle that having more data is better than not having enough." Pri čemer bi velajajo dodati, da se je potrebno seveda zavedati, kaj ti podatki merijo in kako smo do njih prišli... |
||