RIS poročila

Naslov Podjetja: Internet in ICT 2001/I
Leto 2001
Povzetek

Povzemimo vse pomembnejše ugotovitve pričujočega poročila ter ostalih poročil raziskave RIS2000/2001 - Podjetja.

0. Metodologija

· Raziskava RIS med podjetji je bila izvedena v decembru 2000/januar 2001. S tem je bila opravljena že peta ponovitev, kar omogoča tudi podrobno opazovanje trendov 1996-2000.

· Anketa RIS2000 med podjetji je, tako kot anketi RIS98 in RIS99, potekala po telefonu. Prvi dve anketi, RIS96 in RIS97 sta potekali po pošti.

· V izhodiščni vzorčni okvir so bila izbrana vsa velika, srednja in majhna podjetja s prometom na računu, ki so oddala zaključni račun (bilanco) za leto 1999, to je skupno 36,000 podjetij. V vzorec niso bili vključeni samostojni podjetniki, niti podjetja, ki niso oddala zaključnega računa – bilance. Izključene so bile tudi organizacije javnega oziroma neprofitnega sektorja.

· Podjetja so bila razdeljena glede na uradno klasifikacijo na velika, srednja, mala in mikro podjetja (to so mala podjetja z manj kot 5 zaposlenimi ter podjetja, ki v registru Statističnega urada niso imela navedeno število zaposlenih). Iz vsake skupine je bilo izbranih okoli 350 podjetij. Posebej je bilo vključenih tudi največjih 100 podjetij.

· Sodelovanje podjetij v anketi je bilo ugodno, čeprav stopnje odgovorov iz leta v leto upadajo. Tokrat je sodelovalo 73% ustreznih podjetij med velikimi pa do 45% ustreznih med mikro podjetji. Odziv je bil ugoden, saj je sodelovanje v celoti zavrnilo le 4% enot izbranih v vzorec.

· Nekatere analizirane skupine so majhne, zato je v prikazih vsakič navedena tudi velikost podskupin. Skupin z manj kot 10 enotami ni mogoče posploševati na populacijo.

· Rezultati so predstavljeni v obliki relativnih deležev znotraj štirih velikostnih skupin podjetij. Podatki so zato večinoma prikazani kot deleži in povprečja po velikostnih podskupinah in tako jih je potrebno tudi interpretirati. V nekaterih primerih pa prikazujemo tudi ocene za populacijske vsote (totale), kjer so podatki uteženi z osnovno populacijsko utežjo - ki je primernejša za ocenjevanje števila podjetij - in z alternativno populacijsko utežjo, ki je primerna za ocenjevanje števila zaposlenih. Oboje pa je še vedno le groba oceno. Optimalno uteževanje je še v teku in v poročilu še ni obdelano.

· V manjših podjetjih so na anketo odgovarjali predvsem direktorji, v večjih pa vodstveni delavci s področja informatike.

· Večino (80%) anketiranih rezultati ankete sicer zanimajo, vendar je v primerjavi z lanskim letom zanimanje med podjetji nekoliko upadlo.

· Pripravljenost na sodelovanje v podobnih anketah, ki bi se izvajale na Internetu, je med podjetji zelo visoka (70-90%). Še najmanj bi bila v tovrstnih anketah pripravljena sodelovati mikro in mala podjetja.

I. Splošno o podjetjih

· Anketirana mikro podjetja se večinoma (80%) nahajajo na eni lokaciji, med velikimi podjetji pa se jih več kot polovica nahaja na več lokacijah.

· Slaba tretjina velikih in mikro podjetij ter približno petina srednjih in malih podjetij med končnimi potrošniki ne ustvari nobenih prihodkov - prodajajo torej podjetjem in organizacijam. Skoraj polovica velikih podjetij ustvari večino prihodkov med končnimi potrošniki; podobno velja za mikro podjetja.

· Slabi dve tretjini mikro podjetij realizira svoj dohodek izključno doma; delež prihodkov ustvarjenih v tujini – kjer izstopa EU – pa narašča z velikostjo podjetij. Le tretjina velikih podjetij generira večino dohodka v tujini, pri ostalih podjetjih je ta odstotek še nižji.

· Certifikat ISO ima slaba polovica velikih podjetij, slaba petina srednjih in nekaj odstotkov ostalih podjetij.

II. Infrastruktura: Računalniki, programska oprema, telekomunikacije

· Računalniške opreme nima 3% mikro podjetij. Med večjimi podjetji pa je to izredno redko. Druge delovne postaje (terminale) ima - poleg osebnih računalnikov - polovica velikih, četrtina srednjih, petina majhnih in desetina mikro podjetij.

· Če govorimo o podjetjih glede na število zaposlenih, je med zaposlenimi od 25% (podjetja z več kot 250 zaposlenimi) do 80% (podjetja z pod 5 zaposlenimi) uporabnikov računalniške opreme. V celoti torej 30% zaposlenih uporablja računalniško opremo oziroma 150 tisoč zaposlenih oseb.

· V pogledu osebnih računalnikov imamo na 10 zaposlenih po 2 (podjetja nad 250 zaposlenih), 3 (50-250 zaposlenih) in 6 osebnih računalnikov (5-50 zaposlenih). V anketiranih mikro podjetjih pa je v povprečju več osebnih računalnikov kot pa je zaposlenih. Ocenjujemo, da je v slovenskih podjetjih okoli 140,000 osebnih računalnikov in okoli 15,000 terminalov.

· Če govorimo o uradni klasifikacij, potem se je v letu dni v velikih podjetjih število rednih uporabnikov računalniške opreme povečalo od 24% na 27% in podobno tudi v ostalih. V mikro podjetjih računalnike uporablja že 72% zaposlenih.

· Med zunanjimi sodelavci je delež uporabnikov računalniške opreme več kot dvakrat večji – računalniško opremo uporablja več kot štiri petine zunanjih sodelavcev. Med mikro podjetji je število zunanjih sodelavcev izredno visoko in je primerljivo s številom zaposlenih.

· V pogledu računalniškega trga je analiza devetih vodilnih podjetij (IBM, Compaq, Dell, DTK, HPC, PcX, Siemens, Jerovšek Computers, Comtron) pokazala vzpon tujih blagovnih znamk. Skupaj so podjetja navedla 250 podjetij dobaviteljev računalniške opreme. Z nekaj izjemami je nadvse visoko zadovoljstvo podjetij z glavnim dobaviteljem računalniške opreme, vendar pa je velika pripravljenost, da se dobavitelja zamenja. Jasno se tudi napoveduje velik padec prodaje osebnih računalnikov v letu 2001.

· Delež podjetij, ki imajo računalniška omrežja, še vedno narašča, razen pri velikih podjetjih, kjer je že lani dosegel 95%. Tako ima danes tudi večina mikro podjetij računalnike povezane v mrežo.

· Povečal se je tudi delež podjetij, ki imajo Intranet, saj ga imajo v 40% velikih in 29% srednjih podjetij, med manjšim podjetji pa dobra desetina. Znaten delež respondentov, posebej direktorjev, pa pojma Intranet ne pozna.

· Vdori v računalniška omrežja so bili tudi v letošnjem letu med slovenskimi podjetji znatni – o njih vsako leto poroča okoli 5% odstotkov podjetij, nadaljnja desetina pa ni povsem prepričana. Za razliko o prejšnjih let so vdori tokrat potekali preko Interneta in ne preko lokalnega omrežja.

· Ugled tujih podjetij s področja informacijske tehnologije je razmeroma stabilen. Med domačimi pa izstopa Hermes Softlab, ki je letos postalo absolutno najbolj ugledno podjetje, pred Microsoftom in IBM. Ostala domača podjetja – merjenje je bilo opravljeno za SRC, Eon, Zaslon, Siol, Nil, Marand, Pcx, Jerovšek Computers - imajo bistveno nižji ugled. To velja tudi za IBM Slovenija in Microsoft Slovenija, ki uživata manjši ugled kot pa siceršnje blagovne znamke tujih podjetij, pa tudi za druge tuje blagovne znamke HP, Compaq, Oracle, Apple, Netscape, Siemens.

· Odnos do Microsofta je dvojen. Po eni strani uživa velik ugled, pripisuje se mu tudi pomembna vloga za razvoj Interneta in je tudi prvo ime, na katerega podjetja pomislijo pri razvoju aplikacij na Internetu. Po drugi strani pa večina podjetij kljub vsemu meni, da njegov monopol zavira razvoj računalništva.

· Celovita podpora poslovanju (ERP, MRP1, MRP2) je v podjetij razmeroma redka, pogostejša je le v velikih podjetjih.

· Microsoft Windows je glavna platforma v dobri polovici velikih in največjih podjetij ter v 80% ostalih podjetjih. Druga najpogostejša glavna platforma je DOS, izstopajo še Unix (brez Linux), Linux ter IBM Mainframe. Med tipi MS Windows prevladujeta Windows 98 in 95, pri Unix pa prevladuje tip HP.

· Linux uporablja dobra desetina velikih in dvajsetina najmanjših podjetij, kot glavna platforma pa je prisoten bistveno redkeje. Tudi 12-mesečni načrti so razmeroma skromni, čeprav je o uporabi Linux razmišljalo še dvakrat več podjetij kot pa ga že uporablja.

· Pri uporabi podatkovnih skladišč ni večjih sprememb; uporablja jih desetina do petina podjetij, odvisno od velikosti. Podoben odstotek podjetij je o tem tudi že razmišljal, čeprav so sami načrti o uporabi nekoliko upadli.

· V pogledu baz podatkov njihova uporaba hitro narašča. Pri večjih podjetjih je v prednosti MS SQL, vendar v grobem izenačen z Oracle - čeprav slednji vse bolj zaostaja - pri manjših pa MS SQL izrazito prevladuje. V pogledu orodij za razvoj aplikacij pa v zadnjih treh letih posebej hitro narašča uporaba Visual Basic, Java in Delphi.

· Število podjetij, ki imajo priključek ISDN, se še naprej povečuje. Zlasti manjša podjetja so močno presegla napovedi izpred leta dni. Tako ima ISDN priključek 89% velikih, 86% srednjih, 78% malih in 62% mikro podjetij. Nakup ISDN v letu dni pa napoveduje še dobrih 5% podjetij.

· Uporaba protokola ATM je še vedno omejena, uporablja ga le malo podjetij, odstotek ali dva. Uporaba ne narašča, ne narašča pa niti poznavanje – večina respondentov pojma sploh ne pozna.

· Pojem »elastična omrežja« je še manj poznan kot ATM, čeprav delež počasi narašča. Uporaba elastičnih omrežij je skromna, opaznejša je le v velikih podjetjih, okoli 5%.

· Protokol ADSL je večini podjetij nepoznan, čeprav je poznavanje pojma v zadnjem letu precej poraslo. Okoli 5% podjetij je že razmišljalo o uporabi, samih načrtov za naslednje leto pa je zelo malo.

· Sisteme za videokonference ima 6% velikih, 2% srednjih in 5% majhnih podjetij. Pojem je veliki večini podjetij poznan, o uporabi pa je razmišljalo 5-15% odstotkov podjetij, odvisno od velikosti. Pri tem prevladujejo namizni sistemi in IP povezava.

· Internet telefonijo v določeni obliki, tudi poskusni, uporablja 5-10% podjetij, o njej pa razmišlja oziroma jo načrtuje nadaljnjih 10-20% podjetij. Podjetja nameravajo preko IP telefonije opraviti tretjino domačih in tujih pogovorov. Kot izvajalec izstopa Telekom oziroma Siol.

II. Internet

· Dostop do Interneta imajo letos že skoraj vsa (99%) velika in srednja podjetja ter tudi večina mikro podjetij, kar vse je močno preseglo lanske napovedi.

· Še vedno prevladuje klicni dostop prek modema, večinoma ISDN dostop.

· Najeta linija je kot dostop do Interneta v manjšini tudi pri velikih podjetjih, pri najmanjših da dosega le desetino. Pri velikih in srednjih podjetjih delež podjetij, ki dostopajo prek najete linije, počasi narašča, pri malih in mikro pa stagnira ali celo upada, saj se novo-vstopajoča podjetja odločajo za klicni dostop.

· Kabelski dostop na lokaciji obstaja le za manjšino (43-46%) vseh podjetij. Kljub temu pa je večina podjetjih že razmišljala o kabelskem dostopu, 5-10% pa to načrtuje v naslednjem letu. Sam obseg kabelskega dostopa pa je še skromen, le nekaj odstotkov.

· V primerjavi z lanskim letom se je v vseh podjetjih, razen v velikih, zmanjšal delež podjetij, ki dostopa do Interneta ne bi omogočala vsaj enemu zaposlenemu. Delež zaposlenih z dostopom do Interneta je v velikih podjetjih (15%) precej nižji kot v mikro podjetjih (34%). V celoti ima dostop do Interneta okoli 100 tisoč zaposlenih.

· Med ponudniki dostopa do Interneta je Siol še nekoliko povečal svoj delež, ki znaša med velikim podjetij dobro polovico, med najmanjšimi pa prek tri četrtine. Videti je tudi, da se bo njegov delež nadalje večal, čeprav je zadovoljstvo z njegovimi storitvami – za razliko od gospodinjstev, kjer hitro narašča – med podjetji stagnira.

· Elektronsko bančništvo je obravnavano v posebnem poročilu, ki kaže, da se prehod na bančni elektronski plačilni sistem odvija bistveno počasneje kot je bilo pričakovano, čeprav so z njim podjetja sicer zadovoljna. Pri tem pa je zadovoljstvo enako kot pri elektronskem plačilnem sistemu APP. Razen velikih podjetij, ki najbolj cenijo SKB, pa ostala podjetja menijo, daje e-bančništvo najbolj razvila NLB. Sicer pa lojalnost bankam glede e-bančništva nekoliko upada.

· Spletna obiskanost in spletno oglaševanje je obravnavano v posebnem poročilu, ki kaže delno uspešno, delno pa še nerazvito in protislovno vlogo. To velja tako za odnos do spletne predstavitve, spremljanja obiskanosti, spletnega oglaševanja, pa tudi do kukijev. Spletno predstavitev ima dve tretjini velikih ter tretjina mikro podjetij z dostopom do Interneta.

· E-poslovanje je obravnavano v posebnem poročilu, ki kaže, da ga uporablja – ne glede na definicije – okoli polovica podjetij z dostopom do Interneta. Zaradi aplikacije APP je uporaba e-poslovanja v Sloveniji - tudi v mednarodnih primerjavah - izredno velika, čeprav so kompleksne in integrirane rešitve e-poslovanja še redke. Delno velja to tudi za aplikacije za izmenjavo poslovnih dokumentov. Glavnina podjetij, ki uporabljajo e-poslovanje, meni, da bo v 3 letih e-poslovanje postalo standard v večini panog. Sicer pa se le nekaj odstotkov naročil podjetij izvede elektronsko in tudi tovrstni prihodki so pod 1% prihodkov.

III. Država, stališča in izbrane teme

· Podjetja se v nekoliko večji meri kot v lanskem letu strinjajo s trditvijo, da je slovenska država dobro poskrbela za optimalen razvoj Interneta v Sloveniji, vendar so ocene še vedno nadvse nizke in večina se s tako trditvijo ne strinja.

· Pozitivno podjetja ocenjujejo predvsem vlogo Arnesa, pa tudi Microsofta in Agencije za plačilni promet, delno Telekoma in Ministrstva za znanost in Ministrstva za šolstvo in šport. Negativno pa ocenjujejo predvsem vlogo Parlamenta, delno pa tudi Vlade, Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za ekonomske odnose in Gospodarske zbornice. Glede na velikost podjetij obstajajo znatne razlike.

· Mnenja o ustreznosti obstoječe pravno-sistemske ureditve so deljena, vendar večina podjetij meni, da ureditev ne zavira optimalnega razvoja elektronskega poslovanja, čeprav znaten del podjetij temu oporeka.

· Večina podjetij tudi meni, da je Slovenija približno enako razvita kot tranzicijske države (srednja podjetja) oziroma, da je bolj razvita (velika in mikro podjetja), njen položaj v primerjavi s temi državami pa se po mnenju podjetij še izboljšuje.

· Po drugi strani večina anketiranih meni, da na področju informacijskih tehnologij Slovenija zaostaja za evropskimi državami in da se zaostanek nekoliko povečuje.

· Večina anketiranih v podjetjih, ki imajo ali načrtujejo elektronsko poslovanje, se strinja, da bi se morala slovenska podjetja bolje organizirati in vplivati, da se sprejmejo ukrepi, ki bi pospešili razvoj na področju Interneta in elektronskega poslovanja.

· Večina podjetij meni, da je elektronski podpis dobro urejen, čeprav se po drugi strani skoraj polovica s tem ne strinja, desetina temu v celoti ugovarja.

· Podjetja si v pogledu izmenjave podatkov z državnimi institucijami najpogosteje izmenjujejo podatke z Agencijo za plačilni promet – to velja za tri četrtine velikih, slabi dve tretjini srednjih podjetij, pa tudi za vsako drugo majhno in vsako tretje mikro podjetje, kar je bistveno več kot lani. Izmenjava z drugimi državnimi institucijami (Statistični urad, ZZZS, ZPIZ, Zavod za zaposlovanje) močno zaostaja in ne dosega desetine podjetij, čeprav narašča.

· V še večji meri kot prejšnja leta podjetja menijo, da bi morali za hitrejše uvajanje elektronskega poslovanja več storiti vsi zainteresirani ob skupnem projektu.

· Skoraj polovica podjetij se strinja s trditvijo, da visoke cene najetih linij upočasnjujejo ali zavirajo uvajanje Interneta v njihovem podjetju.

· Izobraževanje s področja računalništva in Interneta je v zadnjih 12 mesecih potekalo v treh četrtinah velikih, polovici srednjih, slabi tretjini majhnih in četrtini mikro podjetij, vendar ni videti, da bi obseg naraščal. Podjetja so poslala na tovrstno šolanje okoli 10 tisoč zaposlenih.

· Poznavanje pojma izobraževanja na daljavo narašča z velikostjo podjetja, saj je poznan slabim dvem tretjinam velikih podjetij, dobri polovici srednjih in malih podjetij ter slabi tretjini mikro podjetij. Večina, ki pojem pozna, se tudi zanima za tovrstno izobraževanje. Na ta način je svoje zaposlene že izobraževalo nekaj odstotkov podjetij, vendar gre le za nekaj sto zaposlenih, ki so se izobraževali na ta način.

· Tehnične možnosti za teledelo ima približno polovica srednjih, malih in mikro podjetij ter dobri dve tretjini velikih podjetij, delež teh podjetij narašča. Med temi podjetji v polovici velikih in slabi tretjini mikro podjetij teledelo že uporabljajo. Kot ovire se največkrat navaja, da ni pravih potreb oziroma da to zavira sama narava dela, visoko pa je uvrščeno tudi pomanjkanje sredstev, počasnost prenosa in pomanjkljivo informiranje.

· Če definiramo teledelavca kot zaposleno osebo, ki vsaj nekaj ure mesečno dela od doma in je pri tem elektronsko povezan s podjetjem, je v podjetjih 1-2% teledelavcev oziroma okoli 6 tisoč oseb.

· Omejitev pri uporabi Interneta so v podjetjih razmeroma redke, še redkeje se uporaba nadzira. Večina podjetij to v celoti zanika, desetina (skoraj petina v velikih in le nekaj odstotkov pri mikro) podjetij pa že ima izrazite omejitev na tem področju. Tudi sicer večina podjetij navaja, da se pri njih Internet ne uporablja za zabavo, surfanje, ipd.

· Večina podjetij se strinja, da vlaganja v informacijsko tehnologijo povečujejo produktivnost. Tudi s trditvijo, da obstoječa informacijska tehnologija zadostuje za naslednjih 12 mesecev, se strinja večji delež anketiranih podjetij.

· Skoraj polovica (43%) velikih podjetij je navedlo, da je informatika organizirana v svojem oddelku. Lasten oddelek za informatiko ima tudi petina srednjih podjetjih, desetina malih in manj kot odstotek mikro podjetij. V oddelkih za informatiko je večinoma 2-5 zaposlenih z vsaj srednjo šolo in večinoma le ena oseba z visoko izobrazbo.

· V večini podjetji – izjema je okoli 16% manjših podjetji - torej obstaja vsaj ena oseba, ki se ukvarja z informatiko oziroma je odgovorna za to področje – čeprav formalno seveda ni nujno informatik - zato predstavljajo te osebe desetino zaposlenih v manjših podjetjih, vendar le nekaj odstotkov v večjih.

· Dve tretjini podjetij sta navedli, da v naslednjih 12 mesecih ne potrebujeta dodatnih oseb z visoko izobrazbo na področju informatike (pri tem seveda prevladuje vpliv mikro podjetij). Velika večina pa bo potrebovala informatike z visoko izobrazbo v naslednjih treh letih.

· Vodja oddelka za informatiko je v četrtini podjetij član uprave oziroma kolegija. V primerih, ko podjetje nima posebnega oddelka za informatiko, pa je oseba odgovorna za informatiko v veliki večini član uprave, kolegija oziroma vodstva podjetja.

· Strateški načrt razvoja informatike imajo v 75% največjih, 35% velikih, v četrtini srednjih, v petini majhnih in v 13% mikro podjetjih.

Print

Dostop do RIS poročila

Prenesite PDF