RIS poročila
Rezultati temeljijo na reprezentativni telefonski anketi RIS med 1,153 gospodarskimi družbami v novembru/decembru 2002. Podjetja so obravnavana v štirih skupinah: velika, srednja, mala in mikro podjetja. Samostojni podjetniki so bili obravnavani v posebni raziskavi. Glavne ugotovitve so:
. Na spletu se predstavljajo v glavnem večja podjetja (dve tretjini večjih in kar 90% največjih), manj srednja (55%), mala (51%) in mikro (32%). V celoti ima predstavitveno stran 11.136 podjetij.
. Velika in srednja podjetja v večini primerov izdelavo spletne strani prepustijo zunanjim sodelavcem oziroma specializiranim podjetjem, med malimi in mikro podjetji pa več kot polovica stran izdela sama.
. Slaba desetina podjetij ima del predstavitvene strani dostopne z geslom, ki je največkrat namenjena zaposlenim in poslovnim partnerjem.
. Večina podjetij za mesečno vzdrževanje porabi manj kot pet ur in manj kot 10.000 tolarjev in je hkrati prepričana o ekonomski upravičenosti spletne strani.
. Manj kot tretjina podjetij stroške financiranja in vzdrževanja spletnih strani krije iz sredstev za marketing/oglaševanje, dve tretjini (64%) podjetij krijeta stroške iz splošnih sredstev podjetja, 7% podjetij pa iz sredstev za informatiko.
. Največji pomen kvalitetni spletni strani pripisuje vodstvo mikro podjetij (4.14 na skali od 1 do 5), najmanjši pomen pa je zaslediti pri vodstvu velikih podjetij (3.62).
. V naslednjih 12 mesecih bo spletno stran preurejala približno polovica vseh podjetij, ki se že predstavlja na spletu, veliki pa so načrti tudi med podjetji, ki predstavitve še nimajo.
. Slovenski jezik je prevladujoč jezik spletnih strani (več kot 90% podjetij), približno polovica podjetij ponuja informacije v angleškem jeziku, manj kot četrtina pa v kakšnem drugem jeziku.
. Glavnina podjetij (približno 95%) še nima spletne strani zasnovane tako, da bi omogočala lažje pregledovanje ljudem s posebnimi potrebami ali invalidom.
. Sisteme za upravljanje vsebin na spletu (CMS) uporablja približno četrtina slovenskih podjetij, približno polovica podjetij pa o sistemu ne razmišlja oziroma zanj še ni slišala.
. Mobilni marketing uporablja 10% slovenskih podjetij; največ uporabnikov je med mikro podjetji (12%), najmanj pa med malimi (3%).
. Obiskanost spletnih prestavitev spremlja polovica podjetij, od tega skoraj dve tretjini zanima le število obiskov. Med programi za analizo obiskanosti izstopajo brezplačni programi na internetu ter Netstat in Webalizer.
. Dve tretjini podjetij beležita manj kot 900 obiskov dnevno.
. V klasičnih medijih oglašuje približno 70% podjetij, na slovenskem spletu pa niti vsako deseto podjetje. Podjetja, ki oglašujejo v tradicionalnih medijih, večinoma (71%) navajajo tudi URL naslov predstavitvene strani.
. Delež podjetij, ki vsaj razmišlja o oglaševanju na spletu, upada, delno tudi zaradi natančnejšega razumevanja pojma spletnega oglaševanja.
. Vsako tretje podjetje, ki oglašuje na slovenskem spletu, na tej osnovi beleži bistveno povečan obisk spletne predstavitve.
. Skoraj 90% podjetij, ki oglašujejo na spletu, meni, da je spletno oglaševanje bolj ugodno od klasičnega oglaševanja.
. Med slovenskimi podjetji jih 32% kukije briše, 22% pa preprečuje njihovo inštalacijo. Skupno več kot polovica podjetij (54%) eksplicitno navaja, da onemogočajo ali ovirajo delovanje kukijev. Po drugi strani pa samo 13% podjetij eksplicitno navaja, da kukijev ne ovirajo.
Dostop do RIS poročila