Večina vodstev slovenskih podjetij je seznanjenih s tem, katere spletne strani si ogledujejo zaposleni, koliko časa za to porabijo ter kolikšna količina podatkov je bila prenesena z interneta, piše Dnevnik.

Svojim zaposlenim dostopa do interneta ne omejujejo, z dnevno omejitvijo prenosa podatkov omejujejo le prenašanje večjih datotek, npr. filmov ali pa glasbe. Omejevanje dostopa spada med pravice podjetij. Večina naših večjih podjetij dovoljuje uporabo interneta tudi v zasebne namene, dokler to ne vpliva na delo. Internet v Mercatorju uporablja 12 % ljudi, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 35 %. Ponekod je onemogočen le dostop do neprimernih strani, kot so strani z erotično, pornografsko, rasistično vsebino.

Podatki projekta Raba interneta v Sloveniji (RIS) iz leta 2003 kažejo, da je dobra desetina že imela pravilnik glede uporabe in dostopa do interneta, dvakrat toliko podjetij je pravilnik že imelo v pripravi, ali pa je o njem vsaj razmišljalo. Dve tretjini anketiranih podjetij se je bolj ali manj strinjalo s tem, da uporaba interneta v zasebne namene predstavlja težavo za njihovo podjetje. Omejevanje sicer ne daje občutka samostojnosti in ustvarjalnosti zaposlenih, a zasebna raba jemlje čas in koncentracijo, zato se v zadnjih letih formalne omejitve in nadzor zaostrujejo, meni vodja projekta RIS Vasja Vehovar.

Vir: Tifengraber, Vlasta. Vodstvo ve, katere spletne strani si ogledujete. Dnevnik, 10.2.2007