Časopisna industrija se v zahodnem svetu sooča z upadom naklad in z zmanjšanjem kroga bralcev, kar je posledica tudi konvergenčne revolucije, v kateri smo se znašli. Čas je za popolno reorganizacijo poslovnega modela dnevnih tiskanih medijev. V diplomskem delu se osredotočam na primer časopisne industrije – njeno zgodovino in evolucijski razvoj, ki pripelje v dobo novih medijev. Pod drobnogled vzamem predvsem prepletanje časopisnih, televizijskih in internetnih prvin, kar definira spletno televizijo. Le-ta je v zahodnem svetu že skorajda stalnica, medtem ko je v Sloveniji še v začetku svojega razvoja. Na primeru časopisne hiše Delo, s pilotskim projektom Studio Delo, ki je bila med prvimi ustvarjalci video vsebin, s pomočjo poglobljenih intervjujev s protagonisti projekta ovrednotim koncepte in dejansko implementacijo, ki se marsikje izkažejo kot nezadostni. V analizi primera sem poiskala pomanjkljivosti in razloge za neuspeh, nisem pa izpustila niti pozitivnih posledic, ki jih spletna televizija kot taka, vnaša v medijski prostor. Prihodnost (tako časopisa, kot tudi ostalih medijev) je zdaj v hibridnih medijih, ki bodo znali pravilno izkoriščati medijsko konvergenco in vzpostaviti odnos, ki bo predstavljal prednosti vsakega medija posebej in pozitivne sinergije med njimi.
časopis, spletna televizija, Studio Delo, konvergenčna revolucija, novi mediji