Razvija se vse več oblik izmenjave podatkov med davčno upravo in davčnimi zavezanci, med katere sodi tudi elektronsko poslovanje. Avtorja je v magistrskem delu zanimala trenutna urejenost in organiziranost davčnih organov Slovenije glede izmenjave podatkov med davčno upravo in davčnimi zavezanci v elektronski obliki.

Teoretični del naloge se začne z predstavitvijo elektronskega poslovanja, vplivom tehnologij na poslovanje in z problemom varnosti. Sledi pregled slovenske zakonodaje, ki ureja izmenjavo podatkov. Četrti del je namenjen pregledu stanja v takratnih državah članicah EU, peto pa pregledu držav, ki takrat še niso bile članice EU. V šestem poglavju je avtor izvedel analize in primerjave, podal pa je tudi napotke za prakso.

Analiza je pokazala, da Slovenija na področju e-poslovanja v davčni upravi nekoliko zaostaja za državami EU, vendar razlike niso nepremostljive.