Avtor diplomskega dela izhaja iz hipoteze, da se kakovostno klasično in spletno novinarstvo ne bi smela razlikovati, saj bi moralo za obe zvrsti veljati, da gre v temelju za novinarstvo, ki ga morajo opredeljevati enake norme in pravila.

V prvih poglavjih so na kratko predstavljene komunikacijske značilnosti v preteklosti do nastanka Interneta kot omrežja, kot ga razumemo danes. Četrto poglavje definira internet in pojme ki so podlaga za internetno komunikacijo. V petem poglavju so predstavljene značilnosti kakovostnega spletnega in klasičnega novinarstva. Avtor je analiziral spletne strani šestih tiskanih medijev, preko e-maila pa jim je poslal prošnjo za sodelovanje in vprašalnik. S to analizo avtor prikazuje, ali imajo spletne različice tiskanih medijev značilnosti pravega spletnega medija ali gre zgolj za prepise tiskanih vsebin, prilagojenih za objavo na spletu.

Na podlagi raziskovanj je avtor ugotovil, da gre pri spletnem novinarstvu le za različico oziroma za eno izmed oblik novinarstva in se kot tako ne bi smelo razlikovati od drugih vrst novinarstva. Edina razlika je poleg kanala sporočanja v ažurnosti in hitrosti interneta. Spletno novinarstvo lahko zaradi medija na katerem deluje, hkrati doseže večjo ciljno publiko. Po raziskavi šestih tiskanih medijev je avtor ugotovil tudi to, da ustvarjalci tiskanih izdaj optimistično zrejo v prihodnost spletnega novinarstva.