Kitajske oblasti so pred kratkim začele pohod proti spletni pornografiji in vulgarnosti v državi, kar je naletelo na ostre odzive, piše The Guardian.

Kritiki so potezo označili kot napad na svobodno voljo in vdor v posameznikovo zasebnost, kazen pa se je vsem zdela neprimerna. Kitajske oblasti pa se niso lotile industrije, akterjev ali uporabnikov, temveč so napadle iskalnike, ki ponujajo rezultate s pornografsko vsebino. V 19-ih podjetjih je bila izvedena racija, zasežena pa je bila tudi njihova oprema. Več kot 1.250 spletnih strani je bilo ukinjenih, ministrstvo za javno varnost pa je oznanilo, da se bo preiskovanje razširilo na mobilne telefone posameznikov. Pornografija v Veliki Britaniji sicer ni kazniva, vendar pa restrikcije veljajo tudi v znanih virih znanja, kot je Oxford. Na univerzitetnih omrežjih je kaznivo vsakršno predvajanje, ustvarjanje, prenašanje, shranjevanje žaljivih, obscenih in nespodobnih podob, podatkov in ostalega materiala. Oxford naj bi redko uveljavljal ta pravila, vendar pa študentom omogoča dostop do spornih vsebin v okviru nadzorovanih raziskovalnih namenov. Zakaj torej sploh prepovedovati spletno pornografijo? Tovrstne nejasne in dvomljive prepovedi spodbujajo strah in sramovanje pri dostopanju do spornih vsebin, univerzi pa dajejo moč, da kaznuje kogar hoče in kadar hoče, pri tem pa si sama izbere kazen.

Politika pornografije je skoraj povsod precej zapletena, dejstvo, ki meče slabo luč na Veliko Britanijo pa je, da v Veliki Britaniji za razliko od Kitajske pornografijo sploh ni nelegalna.

Vir: Thoreson, Ryan. Why ban porn at all? The Guardian, 22.1.2009