Komuniciranje v mobilnih omrežjih je varovano s številnimi tehnološkimi mehanizmi, ki vključujejo tudi kriptiranje podatkov, ki se prenašajo med mobilnimi napravami in baznimi postajami, piše Reporter.

V Sloveniji lahko elektronske komunikacije zakonito prestrezajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo. Vsak poseg v zasebnost zahteva izdano sodno odredbo, ki jo sodišče pošlje organu pregona, prepis odredbe pa pošlje tudi operaterju.

Operaterji nimajo možnosti prisluškovanja pogovorom, morajo pa pristojenmu organu v skladu z vsebino prepisa sodne odredbe omogočiti zakonit nadzor komunikacij. Omenjena odredba ima omejeno časovno veljavo in določa tako predmet kot vrsto nadzora.

Klasični prisluhi, pregled vsebine SMS sporočil in podatkovnih prenosov se lahko izvajajo le v realnem času. Poleg tega pa je na voljo tudi vpogled v prometne podatke, ki povedo, kdo se je s kom in koliko časa pogovarjal v preteklosti. Ti podatki se po obstoječi ureditvi hranijo dve leti.

Vse vstope v sisteme, ki omogočajo prisluh, trajno in neizbrisljivo beležijo. Sistemi in delovna mesta so v posebej varovanih prostorih, do njih pa imajo dostop le osebe z ustreznimi pooblastili. Pretekle postopke lahko kadarkoli preveri Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora RS.

Operaterji morajo sami financirati stroške zakonitega prestrezanja komunikacij, ki vključujejo ustrezno strojno in programsko opremo, varovanje, usposabljanje zaposlenih, itn. Te stroške v končni fazi poravnajo vsi uporabniki v obliki višje cene storitev.

Vir: Kralj, Andrej. So naši pogovori dovolj zasebni? Reporter 43, 26.10.2009

Vir slike: Future Perfect