BOMO VOLILI PREK INTERNETA? LISTKI ŠE VEDNO ZANESLIVEJŠI Ena izmed vročih tem na področju internetne tehnologije in volitev danes je nedvomno potencialna možnost glasovanja prek medija, za katerega mnogi menijo, da je eden najbolj demokratičnih - interneta. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo on-line volitve? Strokovna mnenja so deljena: zagovorniki in nasprotniki pa bodo nedvomno morali na tovrstne volitve počakati še kar nekaj časa, kajti praksa je pokazala, da so volilni lističi za glasovalce še vedno zanesljivejši in lažje dosegljivi od računalnika. TEHNOLOŠKO-ORGANIZACIJSKI PROBLEMI Do uvedbe rednih volitev prek interneta, tako v Sloveniji, kot v Zda in EU pa nas, po ocenah strokovnjakov, čaka še kar nekaj poti. Problem, ki se pojavlja ob sami izpeljavi e-volitev, ni le na strani interesa javnosti. Koncept glasovanja, ki bi omogočal zbiranje mnenj državljanov glede splošnih zadev, ki se nanašajo na delovanje javnih oblasti (referendumi, volitve idr.), je sprejemljiv širši množici. Raziskave ankete Raba interneta v Sloveniji kažejo na to, da bi se najbolj vešči uporabniki osebnih računalnikov - osebe v starosti med 18 in 34 let - v večji meri odločale za tovrstno glasovanje. Kar 70 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v anketi, pa se navdušuje nad samo zamislijo, čeprav večina med njimi o tovrstni obliki glasovanja še ni dovolj informirana ali pa celo prvič sliši zanjo. Če bi javnost nekako že prepričali v novodobne volitve, pa se na drugi strani pojavlja še nekoliko bolj zapleten problem, ki je predvsem tehnološko-organizacijske narave. Kot poudarja Klemen Tičar iz ministrstva za informacijsko družbo, je trenutno največji problem v tem, kako sam koncept sistema e-volitev čim bolj približati tradicionalnemu sistemu volitev, v smislu učinkovitega in identičnega zagotavljanja vseh ustavnih pravic, povezanih z volitvami in glasovanjem; in hkrati, kako v ta sistem vključiti kar največ prednosti, ki jih nudijo sodobne tehnološke rešitve. Pri tem ne gre zanemariti ključnih tehničnih vprašanj zagotavljanja popolne varnosti in tajnosti glasovanja. Tu imamo v mislih zlasti zlorabe avtentikacijskih sredstev, vdorov v sistem in drugih oblik ogrožanja, ki so sicer nedvomno tehnološko rešljivi problemi, vendar pa zaradi občutljivosti problematike, ki jo rešujejo, terjajo največjo mero dovršenosti, še pojasnjuje Tičar. V ZDA NI ŠLO BREZ TEŽAV Pred nedavnim so v ZDA ameriški demokrati organizirali internetne volitve za predvolilni izbor predsedniškega kandidata v stranki. Veliko število obiskovalcev na spletni strani MoveOn.org, ki je presenetilo organizatorje glasovanja, je bil razlog, da je v eni uri po uradnem odprtju virtualnega volišča prišlo do popolne blokade dostopa omenjene spletne strani. Kar 50.000 volivcev je skušalo oddati svoje glasove, kar je povzročilo močno preobremenitev sistema. Vendar pa se programerji preplaha niso ustrašili, temveč so takoj začeli s ponovnim vzpostavljanjem omrežja. Vse volivce, ki so jih zasipali z elektronsko pošto o poročilih neuspešne oddaje glasovnic, pa so pozvali, naj kljub nevšečnostim poskusijo z glasovanjem nekoliko kasneje. Do naslednjega dne so bile volitve - kljub nemajhnim težavam - uspešno zaključene. Organizatorji so se lahko pohvalili, da je velika večina uporabnikov sistema v povratni informaciji ocenila glasovanje kot nezapleteno za uporabnika; navdušeni pa so bili tudi nad takojšnjimi rezultati, ki so bili objavljeni le 15 minut po uradnem zaključku virtualnega glasovanja. Večina volivcev je bila tudi mnenja, da bi se v prihodnosti tovrstnih volitev udeležili rajši kot klasičnega glasovanja s papirnimi volilnimi glasovnicami. REDNA PRAKSA E-VOLITEV V NEKATERIH PODJETJIH IN UNIVERZAH Klemen Žumer iz fakultete za politično-ekonomske vede Lse v Veliki Britaniji, tudi udeleženec internetnih volitev, ki so redna praksa v nekaterih ameriških in evropskih podjetjih, pa meni, da so tovrstne volitve velik prihranek časa za vse zaposlene, ki lahko, namesto zamudnih vrst, v katerih stojijo volivci z lističi, opravijo glasovanje le s pritiskom na gumb.Današnja tehnologija že omogoča uspešno izvedbo tovrstnih internih volitev, ki omogočajo večjo demokratičnost v podjetjih, hkrati pa tudi znižujejo proračunske stroške same izpeljave glasovanja. Žumer meni, da bomo zaenkrat še ostali na nivoju prakse internih volitev, čeprav si angleška vlada, po izjavah Robina Cooka, želi, da bi postala prva, ki bo začela z rednim izvajanjem on-line volitev že v naslednjem volilnem obdobju. Velike razlike med tistimi, ki imajo dostop do interneta in nekatera tehnična vprašanja zaenkrat še vedno dokazujejo, da nas tehnologija lahko pusti na cedilu, meni Klemen Žumer iz univerze Lse v Veliki Britaniji. Vir: RIS
