V slovenskem črkopisu oziroma pisavi, ki jo je utemeljil Ljudevit Gaj, imamo črke č,š in ž, saj je gajica povzeta po češkem črkopisu, piše Dnevniku.

Na uradni strani evropskega parlamenta se na slovenski in češki strani šumniki izpisujejo, sicer pa ne, zato se imena pišejo napačno, vključno z imenom predsednika vlade. Pravi naslov za vprašanje o tem, koliko bi si Slovenija morala prizadevati za uveljavljanje črkovnih posebnosti, je zagotovo sektor za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. V EU se sicer govori o enakopravnosti uradnih jezikov članic, ne govori pa se o medsebojnem prilagajanju njihovih pravopisov. Primere upoštevanja naših posebnosti v tujih besedilih je potrebno razumeti kot izraz posebnega namena ali pa kot izraz posebne prijaznosti, ne pa kot pričakovani oziroma zahtevani standard. Po mnenju vodje sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo se Sloveniji ni potrebno posebej prizadevati za uvrstitev slovenskih črk v tuje črkovne nabore. Jonas Žnidaršič meni drugače. Google je pred kratkim objavil podatek, da je standard Unicode (standard, pri katerem ima vsak znak svojo numerično številko, zato ga zna izpisati prav vsak računalnik in brkljalnik) prehitel vse ostale načine izpisovanja znakov na svetu, zato zdaj ni več izgovorov za nepravilno pisanje. Tujce bi morali le opominjati, prav tako pa bi se morali pri zapisu tujih imen sami bolj potruditi.

Vedno več ljudi torej meni, da ne gre več za tehničen problem, temveč predvsem za vprašanje volje, eden od zglednih primerov pa je tudi Wikipedia, kjer veliko slovenskih gesel najdemo v pravilnem zapisu.

Vir: Mehle, Borut. Uveljavljanje slovenskih črk. Dnevnik, 28.6.2008