Pri merjenju obiskanosti spletnih mest lahko aktivnosti uporabnikov spremljamo na različne načine. Tehnične meritve, ki npr. temeljijo na piškotkih in IAB standardih, so uveljavljen način merjenja obiskanosti med zainteresiranimi skupinami strani. Tovrsten pristop je standardiziran in omoča zelo natančne meritve, vendar ne ponuja neposrednih sociodemografskih podatkov. Poleg ostalih metodološko-tehničnih problemov, je obiskanost nekaterih strani lahko bodisi podcenjena bodisi precenjena (npr. kadar določene strani posamezniki obiskujejo iz večih računalnikov).
Po drugi strani je izvedba anketnega merjenja za osnovne ocene enostavna in predstavlja razmeroma nizke stroške, ponuja podrobno sociodemografijo in omogoča vključitev katerekoli strani. Zaradi majhnih vzorcev pa so možnosti podrobnih analiz bolj omejene, pri majhnih vzorcih je prisotna tudi znatna vzorčna napaka. Slabost pri telefonskih anketah je vzorčni okvir, saj javni imenik fiksne telefonije izključuje približno petino oseb, poleg tega omejitev predstavljajo neodgovori (najmanj 30 %).
V naši primerjavi tehničnih meritev in telefonskih anket v letu 2002 so bile ugotovljene statistično značilne razlike predvsem pri straneh, kjer za to obstajajo jasni razlogi (ponudniki dostopa do interneta in mobilni ponudniki). Poleg tega lahko razhajanja pričakujemo tudi tam, kjer ima katera od metodologij slabosti.
RIS primerjava terenske, telefonske in tehnične meritve iz leta 2005 je pokazala, da telefonsko in tehnično merjenje daje bistveno večje dosege obiskanosti kot terenska raziskava. To lahko pojasnimo predvsem z metodološkimi problemi telefonskih in tehničnih meritev, ki iz vrste razlogov precenjujejo obiskanost.
Kljub metodološki različnosti posameznih raziskav je iz razpoložljivih virov, ki jih navajamo v nadaljevanju, mogoče sestaviti tabelo, ki podaja oceno, katere so najbolj obiskane domače in tuje spletne strani v Sloveniji. Tabela je osnovana na raziskavi MOSS za april 2009, dopolnjena pa s pomočjo upoštevanja ostalih virov (Alexa, Google Trends in MOP). V tabeli je navedenih 20 spletnih mest, ki so razvrščena glede na ocenjeno dnevno obiskanost.
Obstaja več virov, ki ponujajo podatke o tem, katere spletne strani so s strani slovenskih uporabnikov spleta najbolj obiskane:
1. MOSS. Raziskava za april 2009 posreduje podatke o obiskanosti slovenskih spletnih strani, po novem pa je pri merjenju dosega poudarek predvsem na slovenskih uporabnikih. Metodologija raziskave temelji na treh pristopih. Sem spadajo tehnična meritev (piškotki) s platformo geniusTraffic, spletna pop-up anketa in računalniško podprta telefonska anketa. Tabela vključuje 50 najbolj obiskanih spletnih strani glede na mesečni doseg po podatkih MOSS za april 2009.
2. Alexa. Podjetje se ukvarja z merjenjem prometa, dosega in obiskanosti spletnih strani. Aprila 2008 so opustili zanašanje izključno na podatke spletne orodne vrstice in uvedli agregiranje podatkov iz več virov. Nadgradili so algoritme za izračun rangov spletnih strani in uvedli normalizacijo podatkov glede na geografsko lokacijo in podatkov pridobljenih s pomočjo orodne vrstice.
To naj bi po navedbah podjetja bolj odražalo interese in internetne navade širše populacije uporabnikov spleta. V preglednici je 50 najbolj obiskanih spletnih strani po podatkih Alexe, kjer so slovenske strani razvrščene na podlagi 3-mesečnega povprečja globalnega dnevnega dosega, tuje pa na podlagi podatka Alexa rang za 6. april 2009.
3. Google Trends. Metodologija storitve se zanaša na agregacijo podatkov iz več virov, kot so podatki hišnega iskalnika in aplikacije Google Analytics, panelni podatki v okviru porabnikov na podlagi privolitve ("opt-in") in podatki raziskav tretjih strani. Storitev zaenkrat ponuja le informacije o različnih dnevnih obiskovalcih. Google opozarja, da je podatke potrebno razumeti kot oceno dejanskih vrednosti, ker so pri izračunih obiskov uporabljene določene približne vrednosti.
Ker servis Trends ne ponuja lastne lestvice najbolj obiskanih spletnih strani, smo lestvico za prvih 50 spletnih strani v Sloveniji sestavili na podlagi Google Trends podatkov za dnevne obiske izbranih spletnih mest za 6. januar 2009. V izbor so bile vključene tiste spletne strani, ki so po preteklih podatkih raziskav MOSS, RIS, MOP in Alexa sodile med najbolj obiskane.
4. MOP (merjenje oglasnega prostora). Slovenska storitev svojo lestvico obiskanosti izdela na podlagi podatkov o obiskih, ki jih prostovoljno pošiljajo upravljavci spletnih mest. Projekt uporablja najbolj pogosto metodo merjenja statistike obiskanosti spletnih mest, Google Analytics. V preglednici je 50 najbolj obiskanih spletnih strani po podatkih MOP za marec 2009.
Viri: SOZ.si, Trends.google.com, Alexa.com, MOP.si, RIS.org
Vir slike: Oglaševanje
Tema: Najbolj obiskana spletna mesta v Sloveniji | ||
---|---|---|
Avtor: Gost | Datum: 22.06.2009 16:13 | Odgovori | Citiraj | |
edino kar je tukaj relevantno je moss in mop, vse ostalo je za v smeti |
||
Avtor: Tonček | Datum: 23.06.2009 22:29 | Odgovori | Citiraj | |
MOP ni povsem relevanten, ker jemlje analyticsove rezultate. Ti pa ne morejo podati dosega, torej, koliko različnih obiskovalcev ima neka stran. |
||
Avtor: bb | Datum: 25.06.2009 18:29 | Odgovori | Citiraj | |
Google Analytics ima svoje metode. Pove lahko vsaj to, iz koliko različnih IPjev so prišli obiskovalci. V vsakem primeru pa je dober pokazatelj vsaj razmerje med stranmi. Je pa po drugi strani pomanjkljivost spet to, da v MOP niso vključene vse strani. Na žalost tudi v MOSS niso, v obeh primerih pogrešamo predvsem tuje strani. |
||
Avtor: gost | Datum: 23.07.2010 15:09 | Odgovori | Citiraj | |
Mop, Moss in RIS (pa tudi druge meritve) je težko primerjati med seboj, ker naštete raziskave uporabljajo zelo različno metodologijo merjenja št. uporabnikov/obiskovalcev spletnih strani/mest. Vsaka od teh meritev ima svoje prednosti in slabosti. Predvsem gre za vprašanje, kakšni so cilji raziskave (npr. zgolj relativna primerjava št. obiskovalcev/obiskov, ali dejansko merjenje števila obiskovalcev). "Strojno" merjenjenje spletne obiskanosti se je v preteklosti izkazalo za nepopolno (v nasprotnem primeru bi bilo težko razumljivo, zakaj se potem SOZ in MOSS trudita z optimizacijo procesa merjenjenja spletne obiskanosti z anketnimi podatki?!). Banalen primer "problematičnosti" strojnih meritev, je že dejstvo, da GA ne upošteva dejstva, da lahko za istim IP-jev obiskuje spletne strani več uporabnikov interneta (npr. stac. računalnik v dnevni sobi), po drugi strani pa lahko ista oseba dostopa z večih IP-jev in ga GA "šteje" večkrat, čeprav gre za isto osebo - z izgradnjo javno dostopnih wi-fi omrežij bo ta težava vse bolj prihajala v ospredje (v tem smislu je Mossova odločitev za piškotke v bistvu zelo dobra in dologoročno najbrž edina smiselna). Anketno merjenje spletne obiskanosti ima pod drugi strani svoje omejitve in slabosti (npr. precenjenje obiskanosti spletnih mest, ki nosijo ime blagovnih znamk oz. izdelkov: siol, telekom, mobitel, simobil itd.), pri čemer velja omeniti, da so z leti te omejitve izvajalcem in naročnikom raziskav postale (po)znane in jih lahko vsaj delno upoštevajo pri korekciji anketnih podatkov (več glej poročilo). Načeloma nobene od teh raziskav ni za metati v koš za smeti, ker morda prav triangulacija njihovih rezultatov daje širši in strokovni javnosti - pa tudi naročnikom - dodaten vpogled v kompleksnost delovanja posameznikov na spletu. Sicer pa kot pravi Meña v svoji knjigi Data mining your website: "Keep in mind the principle that having more data is better than not having enough." Pri čemer bi velajajo dodati, da se je potrebno seveda zavedati, kaj ti podatki merijo in kako smo do njih prišli... |
||