RIS poročila

Naslov Zdravstvo in farmacija 2001
Leto 2001
Povzetek

 V okviru projekta RIS so bila že od leta 1997 obravnavana tudi vprašanja s področja zdravstva in farmacije. Pregled kontinuiranih telefonskih raziskav jasno pokaže, da je zanimanje za to področje, posebej za e-nakupovanje zdravil, med mesečnimi uporabniki  Interneta razmeroma skromno in v smislu deleža uporabnikov Interneta, ki se za to zanimajo, tudi ne narašča.

 

 

V absolutnem smislu pa zaradi hitre širitve Interneta število tovrstnih interesentov kljub temu hitro narašča. Tako se za  e-nakupovanje zdravil neposredno od veletrgovca zanima že 72.000 (± 16.500) oseb, kar predstavlja 16 % vseh mesečnih uporabnikov konec leta 2001 (450.000), čeprav po drugi strani – kot rečeno – sam delež uporabnikov, ki izražajo zanimanje (to je 16 %), stagnira že od leta 1997. Natančen pogled pokaže za leta 1997-2001 celo rahlo upadanje, kar gre pripisati spremenjeni strukturi uporabnikov Interneta – v uporabo Interneta namreč vstopajo segmenti, ki jih spletno nakupovanje vse manj zanima.

Nekoliko več, skoraj četrtina (24 %), aktivnih uporabnikov pa je navedlo, da so že obiskali strani s farmacevtsko ali zdravstveno vsebino, vendar le desetina (9 %) aktivnih uporabnikov (torej okoli 40.000 oseb) navaja mesečno obiskovanje tovrstnih vsebin.

Po drugi strani pa je načelno zanimanje za vsebine s  področja farmacije in zdravstva bistveno večje. Tako npr. izraža načelno zanimanje za informacijske storitve na zdravstvenem/farmacevtskem področju večina uporabnikov Interneta. Med ne-uporabniki Interneta pa je tovrstno zanimanje celo večje kot med uporabniki. Tako skoraj 60% celotne slovenske aktivne populacije izraža zanimanje, da bi z elektronsko komunikacijo preko računalnika ali kakega drugega elektronskega medija dobili zdravniški nasvet ali interpretacijo zdravniških izvidov.

Rezultati, pridobljeni na podlagi reprezentativnih telefonskih anket, torej kažejo, da je načelno zanimanje za to področje izredno visoko, aktualna praksa in uporaba tovrstnih informacij pa nizka in se v zadnjih letih v smislu relativnih deležev ne spreminja.

Na tej točki je spletna anketa RIS 2001, kjer je bilo v vzorec vključenih okoli 15.000 intenzivnih uporabnikov Interneta, osvetlila ovire, ki generirajo razkorak med načelnim zanimanjem in nizko uporabo. Glede na pomembnost lahko ovire razvrstimo takole:

  • pomanjkanje kvalitetnih spletnih vsebin,
  • premalo prijazno organizirane informacije;
  • zaskrbljenosti za varnost osebnih podatkov;
  • splošno nezaupanju virom na Internetu.

Seveda pa so navedeni razlogi v različnih sociodemografskih skupinah različno intenzivni.

Oglejmo si še nekaj pomembnejših zaključkov spletne ankete RIS2001. Pri tem velja opozoriti, da se navedene ugotovitve nanašajo na intenzivne uporabnike, ki se na  Internetu odzivajo (npr. vabilo na anketo, klik na oglas/banner, ipd). Izkušnje pa kažejo, da se obnašanje in stališča teh anketirancev pri spletni raziskavi RIS, ki je bila tako široko promovirana, skoraj povsem ujemajo s stališči intenzivnih (tedenskih) uporabnikov v reprezentativnih telefonskih anketah.

  • Tretjina respondentov v spletni anketi izraža splošno zanimanje za e-nakupovanje,  vendar le 18 % za e-nakupovanje zdravil,
  • Matkurjo mesečno obišče okoli tri četrtine vseh uporabnikov zainteresiranih za e-nakupovanje zdravil, kar predstavlja 13% populacije vseh respondentov.
  • Po drugi strani pa med mesečnimi obiskovalci Matkurje najdemo le 18% respondentov, ki izražajo zanimanje za e-nakupovanje na področju zdravstva in farmacije, kar je tudi siceršnji delež tovrstnega zanimanja med vsemi respondenti.
  • Med najbolj obiskanimi spletnimi predstavitvami najdemo največ interesentov za e-nakupovanje s področja zdravstva med obiskovalci spletnih dnevnikov (Dnevnik, Delo, Vecer, 24ur, CNN) - in sicer četrtina mesečnih obiskovalcev teh spletnih predstavitev izraža interes za nakupovanjem na tem področju. Profili nekaterih drugih strani pa kažejo še bistveno večji delež zainteresiranih za to področje.
  • Največja ovira za uporabo informacij na tem področju je pomanjkanje kvalitetnih zdravstvenih in farmacevtskih vsebin ter pomanjkljiva strukturiranost/organiziranost informacij s tovrstno vsebino.
  • Približno tretjina respondentov je pripravljena plačevati za dostop do zdravstvenih/farmacevtskih informacij na Internetu.
  • Mnenja respondentov o zdravstvu in farmaciji določajo trije faktorji: pomisleki o e-nakupovanju zdravil, zadovoljstvo z zdravniki in koristnost alternativne medicine. Pri tem je visoka skrb za tajnost podatkov najbolj izrazito mnenje respondentov.
  • Respondenti so razmeroma zadovoljni s svojim zdravnikom (ocena 4 na skali 1-5, kjer je 3 sredina in 5 maksimalno strinjanje), so naklonjeni alternativni medicini (3,9) in -čeprav menijo, da je kupovanje zdravil na Internetu lahko nevarno (3,7) - se ne zavzemajo za prepoved tovrstne prodaje (2,5).
  • V splošnem je zadovoljstvo z državo na področju zdravstva nekoliko pod povprečjem (2,6). Izpostaviti pa velja relativno visoko ocenjeno potrebo osebnega stika s farmacevtom (3,5).
  • Četrtina respondentov v spletni anketi je že kdaj obiskala alternativnega zdravilca, opazen pa je tudi znaten interes za iskanje tovrstnih informacij na Internetu.
  • Tretjina respondentov išče zdravstvene informacije na slovenskih, nekoliko manj – čeprav slovenski uporabniki večino časa preživijo na tujih spletnih straneh - pa na tujih farmacevtskih spletnih stranehPolovica respondentov ima bodisi prostovoljno bodisi obvezno zavarovanje, največkrat pa so prostovoljno zavarovani pri zavarovalnici Vzajemna. Tretjina respondentov je zainteresirana za sklenitev dodatnega zavarovanja prek Interneta, med obveznimi respondenti (ki so najbližji reprezentativnim respondentom v telefonskih anketah) pa izrazito zanimanje izraža desetina uporabnikov.
  • Projekt ZZZS – kartice zdravstvenega zavarovanja in elektronski recept – je v vseh pogledih nadvse dobro ocenjen, posebej njegova koristnost (praktičnost in enostavnost). Precej nižje – čeprav še vedno razmeroma visoko (3,8 na skali 1-5) - pa je ocenjena ustreznost vidika varnosti in zasebnosti.
  • Najpogosteje so navedene zdravstvene strani med.over.net v Sloveniji oziroma na www.medline.com v tujini.
  • Polovico (49 %) uporabnikov Interneta zanima komunikacija s proizvajalci zdravil, nekoliko manj z vele-drogerijami z zdravili (38 %), z lekarnami pa največ -  kar 71 % respondentov izraža zanimanje za elektronsko komunikacijo z lekarnami. Pri tem posebej izstopajo ženske.
  • Zanimanje za e-nakupovanje na tem področju se je od leta 1998 nekoliko povečalo. Največje je zanimanje za kupovanje zdravil (47 %, leta 1998 21 %), najmanjše pa za dietetske proizvode (30 %, leta 1998 19 %).
  • Splošno zanimanje za nakupovanje zdravil neposredno od veletrgovin v dosedanjih spletnih anketah RIS od 1997 (2,5 na skali 1-5) do-2001 (3,2) vztrajno narašča, kar priča, da med intenzivnimi uporabniki tovrstni interes narašča. Pri tem velja spomniti, da pa v telefonskih anketah navedeni interes stagnira okoli vrednosti 2.0.
  • Razviden je splošen in velik interes za Internetne informacije o lastnostih zdravil, posebno o pravilni uporabi, nezaželenih učinkih, dostopnosti v lekarnah ter interakcijah zdravil.
  • Večina respondentov se je že samozdravila (88 %). Respondenti bi se samozdravili pogosteje, če bi jim to svetoval farmacevt. Pri samozdravljenju pa bi se številni respondenti raje obračali na Internetne strani kot pa neposredno na zdravnike.

 

Print