Telefonska anketa RIS v decembru 2004 (n=2,364) je pokazala, da je konec leta 2004 med 750,000 uporabniki interneta okoli petina e-nakupovalcev. Glavne ugotovitve:

• Skromen relativni delež glede na razvitost interneta stagnira že več let, zaradi širitve interneta se kaže zgolj stalna absolutna rast za cca 20,000 e-nakupovalcev letno. Dodati pa velja, da vsi ostali kazalci (delež nakupov v Sloveniji, pogostost, vrednost nakupov, namere, posredni vpliv) kažejo na visoko rast e-nakupovanja v Sloveniji; lahko bi govorili tudi o določenem preboju.
• V raziskavi so tokrat podrobno analizirani koncepti e-nakupovanja. Izkaže se, da je med uporabniki interneta še nadaljnjih 15% e-nakupovalcev, ki na dodatno vprašanje odgovorijo, da so dejansko naročili ali plačali izdelek preko interneta. Poleg tega internet posredno vpliva na potrošnjo skupno 40% uporabnikov interneta. Tako ali drugače je torej internet vplival na nakupno obnašanje najmanj 60% uporabnikov interneta. Pri tem so on-line nakupne namere v 6 mesecih izredno visoke (več kot polovica uporabnikov interneta).
• Med e-nakupovalci še vedno prevladujejo uporabniki interneta z zelo specifičnimi karakteristikami, kar npr. ni značilnost e-bančništva.
• Vstop in izstop iz segmenta e-nakupovalcev je vsako leto presenetljivo visok.
• Letni obseg e-potrošnje se je povečal na 10,4 ± 2 MRD končne potrošnje, slednji je podoben deležu ZDA iz leta 1998. Pri tem obseg e-potrošnje v Sloveniji predstavlja že več kot polovico in delež e-nakupovalcev, ki so opravili e-nakup (tudi) v Sloveniji, narašča izjemno hitro, kot tudi letna vrednost e-nakupov. Narašča tudi povprečno število nakupov v Sloveniji. Način plačila še ne kaže večje spremembe. Še naprej izstopa plačilo po povzetju.
• Največ e-nakupovalcev je pri Neckermannu, ki že presega 10,000 nakupovalcev letno. Med 1,200 uporabniki interneta je imelo 30 e-trgovin vsaj dve navedbi (13 e-trgovin 5 in več), 58 pa eno navedbo.
• Tokrat so bile posebej podrobno anlizirane klasične in spletne trgovine Mercator, BigBang, Mladinska knjiga, Merkur. Izkaže se, da je povezava med spletnim in klasičnim obiskom nadvse kompleksna.
• Slovenske spletne trgovine ne zaostajajo bistveno za tujimi, z izjemo ene komponente od skupno sedmih komponent, ki so jih ocenjevali e-nakupovalci, ki nakupujejo doma in v tujini.
• Zadovoljstvo z nakupom je izjemno visoko, se pa med trgovinami precej razlikuje. Hitro upadajo tudi težave pri e-nakupovanju.
• Presenetljivo visoko so e-nakupovalci ocenili tudi pomembnost različnih varnostnih elementov na spletni strani.
• Podrobna analiza ovir in prednosti e-nakupovanja kaže, da e-nakupovalcem in ne e-nakupovalcem največjo oviro predstavlja dejstvo, da se želi proizvod videti, kar pa je razmeroma neinformativna katerogorija, ki zgolj zakriva druge neartikulirane razloge. Razlogi so med segmenti namreč različni.
• Opravljena je bila natančna analiza cenovne elastičnosti. Izkaže se, da je večina respondentov (10-75) že slišala za cenejše izdelke na internetu. Elastičnost odločitve za e-nakup pa je izrazito odvisna od obsega popusta, cene in ciljne skupine. Večina respondentov bi npr. pri 20% pocenitvi izdelka vrednega 100,000 SIT zagotovo opravila on-line nakup namesto klasičnega.

Kazalo >>

Podrobnosti