RIS poročila
Raziskava temelji na reprezentativni telefonski anketi RIS med 1000 podjetji (december 2000/januar 2001). Podjetja so bila obravnavana v petih velikostnih skupinah. Pri najmanjših je zaradi metodoloških težav pri interpretacijah potrebna posebna previdnost. Samostojni podjetniki (s. p.) so bili v anketi izvzeti. Osnovne ugotovitve so naslednje:
· Internet uporabljajo že praktično vsa večja podjetja in tudi večina manjših, najpogosteje za pridobivanje poslovnih informacij ter za komuniciranje: v Sloveniji, v tujini, s strankami, z zaposlenimi. Nekoliko redkeje se uporablja za poslovne procese.
- Večina podjetij meni, da Internet pomembno vpliva na njihovo poslovanje.
- Le pri desetini podjetij z dostopom pa Internet vpliva tudi na prihodke, večinoma zanemarljivo. Podjetja zato z e-poslovanjem generirajo manj kot odstotek vseh prihodkov. Pričakovanja so se v primerjavi z letom 1999 celo nekoliko zmanjšala.
- Bančne transakcije uporablja večina srednjih in velikih podjetij ter tretjina malih podjetij. V še večji meri pa je razširjeno elektronsko plačevanje računov preko APP.
- Okoli petina podjetij uporablja Internet za naročanje, še več se jih na to pripravlja. Tudi ta podjetja pa večino naročil prejmejo na klasičen način in tudi pri elektronskem načinu prevladuje e-mail in ne posebne aplikacije e-poslovanja. V celoti se elektronsko izvede nekaj odstotkov - pod 5 % - vseh naročil v slovenskih podjetjih.
- Računalniško izmenjavo podatkov (RIP/EDI) uporabljata – z izjemo mikro podjetij - dve petini podjetij, kar pa je odvisno tudi od definicije RIP.
- Neposredna on-line prodaja se – kljub vsakoletnim optimističnim napovedim – izraziteje ne širi in ostaja le pri nekaj odstotkih podjetij. Če govorimo o on-line avtorizaciji kreditnih kartic, gre v grobem za manj kot sto podjetij. Kot izvajalec finančnega dela take aplikacije se najpogosteje navaja banka.
- E-poslovanje uporablja polovica podjetij z dostopom do Interneta. Pri tem si večinoma dokumente izmenjujejo s 5 poslovnimi partnerji ali manj. Pri tem tuji partnerji predstavljajo več kot tretjino vseh partnerjev.
- Najpomembnejši razlogi uvajanja e-poslovanja so: večja kvaliteta storitev, fleksibilnost, konkurenčna prednost ter novi trgi. Nižanje stroškov in povečevanje prodaje sta nekoliko manj pomembna. Kot osnovna prednost e-poslovanja izstopa takojšna izvedba in vpogled v transakcije. Med ovirami večja podjetja najpogosteje navajajo pomanjkanje kadrov in tudi sredstev, manjša pa predvsem nepoznavanje.
- Večina podjetij, ki e-poslovanja ne uporablja, navaja, da ga sploh ne potrebuje.
- Ne-Internetni protokoli (X400, VAN...), ki so prisotni v nekaj odstotkih podjetij (desetina pri velikih), bodo večinoma zamenjani z Internet sistemi.
- Med aplikacijami e-poslovanja izstopa predvsem pisarniško poslovanje, kjer je MS Exchange dokončno izpodrinil Lotus Notes.
- Elektronske aplikacije za izmenjavo poslovnih dokumentov ter aplikacije za osnovno dejavnost po razširjenosti zaostajajo za aplikacijami pisarniškega poslovanja in večinoma niso v celoti integrirane v siceršnji informacijski sistem podjetja. Nekoliko so se zmanjšali tudi načrti za izdelavo tovrstnih aplikacij; prvi val je videti zaključen, preostala podjetja pa o teh aplikacijah bolj razmišljajo kot pa jih načrtujejo.
- Visoko varnost e-poslovanja – ne glede na ceno – podpira večina podjetij.
- Večina opredeljenih podjetij meni, da mora uvedba e-poslovanja znižati stroške za več kot 10 %, da bi ga bilo smiselno uveljaviti. da bi ga bilo smiselno uveljaviti.
- Podjetja, ki uporabljajo e-poslovanje – to pa je že večina slovenskih podjetij - menijo, da bo e-poslovanje v 2-3 letih postalo standard poslovanja v njihovi panogi.
V mednarodnih primerjavah e-poslovanja Slovenija ne zaostaja, nasprotno, visoka penetracija Interneta, predvsem pa uporaba elektronskega plačilnega prometa APP jo v mnogih pogledih uvršča med razvitejše države.
Dostop do RIS poročila