Spletno skvoterstvo in podobne nadloge
04/17/2007
Preden se organizacija, podjetje ali posameznik odloči, da bo vstopil na splet, mora poskrbeti za domeno, ki, če je učinkovita, lahko pripomore k prepoznavnosti in povečanemu obisku, piše Moj Mikro.
Podjetje, čigar ime je že uveljavljeno, domena s tem imenom pa že zasedena, si veliko skrbi prihrani, če tako domeno preprosto odkupi. Tu pa v igro vstopijo spletni skvoterji. Spletni skvoterji registrirajo določeno domeno z namenom kasnejše prodaje, ali pa z željo po pridobivanju koristi obiskovalcev, ki zaidejo na to spletno stran. Zanimiv je primer domene volvo.si, katere lastnik je bil vol po imenu Vo. Podjetju Volvo to zagotovo ni bilo smešno. Eden najbolj znanih svetovnih skvoterjev je Dennis Toeppen, ki je leta 1995 registriral prek 200 domen, nato jih je nekaj uspešno prodal, nato pa je izgubil dve tožbi in opustil domene, ki so povezane z blagovnimi znamkami.
Pogosto se uporabniki tudi zatipkamo, nato pa nas brskalnik odpelje na neko drugo spletno mesto. Lahko se zgodi, da se znajdemo na strani, ki je na las podobna tisti, ki smo jo želeli obiskati, kar lahko privede do mnogih negativnih posledic, sploh če gre za stran, povezano z denarjem in denarnim poslovanjem. Lahko pa nas neka domena pripelje na stran, ki je sprva nismo želeli obiskati. Domena www.ie7.com bi na prvi pogled morala kazati na stran Microsoftovega spletnega brskalnika, vendar nas vabi k uporabi brskalnika Firefox. Tovrstnih primerov se najde kar precej. Najdejo pa se tudi primeri anti (sux) domen, ki so v veliki večini primerov postavljene za kritiziranje podjetja, organizacije ali posameznikov. Najbolj znan primer pri nas je spletna stran mobisux.com. Tovrstno početje bi lahko označili kot nemoralno, šele nato nezakonito, med nezakonite primere pa štejemo podaljšanje domen. Lastnik domene dobi sporočilo, ki je na las podobno sporočilu njegovega registrarja, da mu bo domena potekla, čeprav se bo to v resnici zgodilo šele čez nekaj mesecev. S tem pošiljatelj sporočila napelje na to, da mora lastnik za domeno plačati, največkrat pa se s tem domena prenese na pošiljatelja, lastnik pa ta prenos celo plača.
Verjetno se sami s krajo domen ne bomo nikoli soočili, med primeri pa obstajajo verjetno tudi taki, ki so zakonsko podprti, torej legalni, vendar lahko zaključimo, da je to nizkoten način izkoriščanja imena blagovnih znamk, organizacij ali posameznikov.
Vir: Klinc, Robert. Vol Vo proti Volvu. Moj Mikro, februar 2007
Članek je prebralo 42241 obiskovalcev
