Širjenje teledela pri nas
04/19/2007
Marsikdo si je že zaželel, da bi na delovni dan ostal doma, in doma opravil določeno delo, piše Dnevnik.
Ideja dela na domu je še pred desetletjem veljala za revolucionarno, kazalo pa je, da je to delovna oblika prihodnosti. Delovne ekipe se z delom na domu spremenijo v virtualne, pisarne pa postanejo fleksibilne, vendar je nekaj učinkov tudi negativnih. Delavci, ki ostajajo doma, izgubljajo stik s sodelavci in dogajanjem, ekipe pa niso bile usklajene, zato je delo na domu postalo nekakšno dopolnilo tradicionalni obliki dela v podjetju.
V Evropi se rast domačih pisarn umirja, pri nas pa naj bi se število domačih pisarn povečevalo. Delo na domu je primerno za določene oblike dela, za npr. vodilna in vodstvena, individualna intelektualna in umetniška dela, itd. Leta 2005 sta bila v EU 2 % ljudi, ki so delo opravljala izključno doma, za Slovenijo uradnih podatkov žal ni, nekateri pravijo, da naj bi bilo lani v Sloveniji registriranih le 53 primerov dela na domu. Za delodajalce je delo na domu cenejše, saj stroškov prevoza ni, delo pa delavec praviloma opravlja s svojimi delovnimi sredstvi.
Z razvojem tehnologije in višanjem ravni izobraženosti bo možnosti za delo na domu vedno več. Delež teledela se povečuje z doseženo izobrazbo, saj višje izobraženi poročajo o povprečno višjem deležu dela na domu.
Vir: Tifengraber, Vlasta. Virtualne ekipe in fleksibilne pisarne. Dnevnik, 7.4.2007
Članek je prebralo 36176 obiskovalcev
